Klavzula o izključitvi škod v primeru pandemije Covid-19

Pandemija Covid-19 je povzročila veliko sprememb tudi v zavarovalništvu in različnih pogojih zavarovalnih produktov. Ena izmed novosti, ki je prej nismo poznali, je klavzula o izključitvi škod v primeru pandemije Covid-19. Klavzula, ki na prvi pogled izgleda nedolžna, vendar v sebi skriva veliko dvoma in nejasnosti. Kaj torej piše v tej klavzuli?

Zavarovanje izključuje kakršnokoli škodo, ki bi jo neposredno ali posredno povzročila pandemija ali epidemija katerekoli nalezljive bolezni in bi jo razglasila Svetovna zdravstvena organizacija ali kateri koli vladni organ posamezne države. Iz zavarovanja je izključena tudi kakršnakoli škoda, ki bi jo neposredno ali posredno povzročil koronavirus (COVID-19), vključno z vsemi mutacijami ali različicami.

Škod, kjer bi torej lahko prišlo do izključitve je veliko. Vprašanje pa je, kako bi lahko dokazovali neposredno povezavo med Covid-19 in škodo. Recimo, da je oseba, ki ni vedela, da je bila okužena s Covid-19, povzročila premoženjsko škodo. Ali bodo sedaj vse osebe, ki bodo udeležene v škodah testirali tudi na Covid-19? Ali pa, da podjetje zaradi vladnih ukrepov ne more poslovati in pride do obratovalnega zastoja?

Primer 1

Primer, ki se lahko zgodi je, da recimo pilot vozi letalo na letališču in povzroči premoženjsko škodo tretji osebi na tleh (z letalom se dotakne krila drugega letala in ga pri tem poškoduje). Pilotu zaradi letalske nesreče naredijo test alkoholiziranosti in test na Covid-19. Izkaže se, da pilot ni bil alkoholiziran, vendar pa je bil pozitiven na Covid-19. Tega seveda ni vedel, saj je njegov potek bolezni asimptomatski. Torej glede na zgoraj navedeno klavzulo to pomeni, da zavarovalnica škode ne bo krila. Kako torej dokazati, da Covid-19 ni imel vpliva na letalsko nesrečo in je šlo zgolj za sklop nesrečnih okoliščin.

Primer 2

Drugi primer, ki je lahko tudi mogoč in smo mu bili v zadnjem letu večkrat priča pa je prepoved poslovanja določenih gospodarskih panog, kjer je posledično prišlo do obratovalnega zastoja. Tega recimo, da imajo podjetja zavarovanega, vendar je škoda izključena, ker je posledica pandemije Covid-19. V tem primeru morajo škodo kriti zavarovanci sami.

Dotična primera sta samo dva izmed možnih scenarijev, ki se lahko zgodijo in imajo vpliv na škodo zaradi Klavzule o Covid-19. Vpliv le-te na zavarovalništvo je tako večji, kot si lahko mislimo. Dotika se tako osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznikov in družbe v celoti. Pandemija zato predstavlja različna tveganja in izzive pri mnogih zavarovalnih produktih, ki bi morali kriti tudi takšne zavarovalne nevarnosti.

NI-BO d.o.o. 2021 | Vse pravice pridržane